Šolske sestre
Z izseljevanjem žensk in deklet v Egipt od druge polovice 19. stoletja se je pojavila potreba po duhovni podpori Slovenk, ki so v tuji deželi delale in živele. Ta naloga je bila vročena slovenskim redovnicam – šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja, ki so ob prihodu leta 1908 ustanovile Azil sv. Frančiška (prvotno Azil Franja Josipa). Svojo nalogo so dolga leta pridno in skrbno opravljale, tako da so mnoge aleksandrinke pri njih dobile ne le pribežališče, ampak tudi svoj drugi dom.
Ob prihodu ladje v aleksandrijsko pristanišče so šolske sestre pričakale Slovenke, jim pomagale pri iskanju primernega dela, vodile knjigo nespodobnih družin, jim zagotovile prostor za srečevanja in kulturna druženja ter organizirale bogoslužje v slovenskem jeziku. Šolske sestre iz Azila v Aleksandriji in podružnice v Kairu so celo vodile šolo za otroke slovenskih izseljencev.
Slovenski predsednik, dr. Janez Drnovšek, je odlikoval šolske sestre Kristusa Kralja tržaške province z redom za zasluge za vsestransko pomoč Slovenkam, ki so delale v Egiptu, torej aleksandrinkam. Odlikovanje jim je 7. novembra 2007 na proslavi ob odkritju spominske plošče v Aleksandriji izročil slovenski veleposlanik v Egiptu g. Borut Mahnič.
21. septembra 2008 je potekala v cerkvi sv. Katerine v Aleksandriji proslava ob 100. obletnici njihovega prihoda v Egipt. Poleg slovenskega veleposlanika v Egiptu, Boruta Mahniča, so bili prisotni še trije Slovenci: podžupanja Mestne občine Nova Gorica, mag. Darinka Kozinc, novinarka, publicistka in raziskovalka aleksandrink, Dorica Makuc, ter Inga Brezigar Miklavčič, kustosinja iz Goriškega muzeja. Na slovesnosti je bilo prebrano
pismo predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, ter pismo
Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in Krajevne skupnosti Prvačina. Šolske sestre so ob tej priložnosti izdale brošuro z naslovom »Ob stoletnici prihoda šolskih sester v Egipt, 1908 – 2008«, v kateri je opisana stoletna bogata zgodovina šolskih sester v Egiptu.
Na aleksandrinskem letališču sta se pred objektiv postavila kustodinja Goriškega muzeja Inga Brezigar in aleksandrinec, g. Gilbert Civardi.
Prav obisk v Egiptu ob 100 letnici šolskih sester v Aleksandriji in sprehod z g. Gilbertom Civardijem po Aleksandriji, ki je vedel za imenitno vsako hišo kje je katera od naših žena služila, je rodil idejo, da g. Civardija posnamemo. To sta več kot odlično opravila ga. Vesna Humar in Ivo Saksida in posnela film Aleksandrija, ki odhaja. Iz tistega čas je tudi fotografija g. Gilberta iz latinskega aleksandrinskega pokopališča, ko so "odkrili" Fani z Gradišča in jo "simbolno odpeljali domov".
Dokumentiranje arhiva v hiši šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, Kairo, ulica: dr. Mahmoud Fawzy St. 9 (Rue de Haras 9) v času od 10. do 14. 12. 2014
mag. Inga Brezigar, kustodinja Goriškega muzeja, Vesna Humar, novinarka in mag. Darinka Kozinc, predsednica so opravile pregled hiše šolskih sester v Kairu in s tem zaokrožile celoto- hiša v Aleksandriji je bila dokumentirana 2008. Pot je bila načrtovana v okviru projekta evidentiranja in dokumentiranja gradiva, povezanega s kulturno dediščino aleksandrink, s katerim se društvo prijavlja pri Mestni občini Nova Gorica. Hiša sodi pod Tržaško provinco Šolskih sester. Dokumentiranje hiše v Kairu je bilo opravljeno z dovoljenjem in vednostjo sestre Doroteje Rupnik, sestre prednice Šolskih sester Tržaške province. Sestre v Kairu so poskrbele za našo varnost, na letališču sta nas pričakali s. Nives, predstojnica hiše v Kairu in s. Lorenzija s šoferjem, ki opravlja vožnje zanje. Sestre, ki trenutno vodijo hišo so s. Nives, Lorenza in Atanazija, ki so Koptinje, vendar so se izšolale pri slovenskih šolskih sestrah v Trstu in Gorici in še vedno ohranjajo slovenski duh v hiši. Sestre še vedno molijo v slovenščini, so tudi v stalnem stiku s slovenskim veleposlaništvom v Kairu in s. Nives na prošnjo veleposlaništva redno zanje speče slovensko potico za protokolarno darilo in promocijo Slovenije. Dom šolskih sester v Kairu je zdaj preurejen v študentski dom za dekleta iz arabskih dežel, ki študirajo v Kairu. Trenutno je v domu 65 študentk, tako krščanske kot muslimanske vere, zanje skrbijo tri šolske sestre in tri do pet zaposlenih deklet in žena, ki skrbijo za kuhanje in čiščenje. Dekleta imajo v domu osnovno oskrbo, zajtrk in kosilo, ki si ga lahko tudi nesejo v sobe, držijo se hišnega reda, sicer pa so povsem sproščene. V domu ostanejo navadno do konca študija, sprva v troposteljnih sobah, kasneje tudi v enoposteljnih, navadno do 6 ali 7 let.
Hiša, nekdanja palača princese Chwikar, je ohranila nespremenjeno zunanjost, notranje stopnišče in osnovno razporeditev prostorov, s kuhinjo in jedilnico v pritličju, salonom v dveh nadstropjih ter s pralnico in sobami za hišno osebje ter veliko teraso v zgornjem nadstropju. Vrt je obdan z zidom, sestre pa so poleg dokupile še dodatno poslopje s sobami za študentke.