Seznam Pesmi
Suzana Černe
Teti Matildi za 100. rojstni dan
Kakor danes, pred sto leti
zvončki beli so vzcveteli.
Pri „Štifinavih“ doma
punčka je na svet prišla.
Ko še niti ni shodila,
se v žerjavico je prevrnila.
Ta na licu je pečat pustila,
da bi druge osrečila.
Mamica je ni cartala,
otrokom osmim je življenje dala.
Z njimi je v begunstvo šla,
brez moža, le z vero v Boga.
Dom so porušile granate,
zdrobile pod svoje ga podplate,
a peklenske te temnice,
strle niso ne srca, ne lice.
Od tedaj v baraki so živeli,
tam slavčki so, škrjančki peli,
po „Starcu“ bosi so hodili,
med seboj se kregali in veselili.
Se šivati je deklica naučila,
da bi kako Lir'co zaslužila,
a srce delovno, nemirno,
želelo je plačilo zmerno.
Ko deklina je postala,
v Egipt se daljni je podala.
Tja za „Dado“ je odšla,
da tujim bi otrokom mama bila.
A v srcu vedno je želela,
da družina njivico bi imela,
da bi dolgove poravnala,
da bi starša v miru spala.
Ta deklica si naša teta ti,
ki danes še za nas skrbi.
Tudi „tvojih“ otrok nisi pozabila,
tudi njim srce si podarila.
Vsak teden telefon se oglasi,
„Jaja, radi te imamo vsi!“
Kako veliko tvoje je srce,
le sam Bog večni ve.
Si po „žardinah“ otroke vodila
na počitnice v Monako, v Švico si hodila;
šampanjec pila, po hotelih se gostila,
a doma nikdar nisi pozabila.
Po vojni Egipt si zapustila,
s „tvojimi“ v Pariz se preselila,
a čim si se upokojila,
v Gorici stanovanje si kupila.
Vedno močnò si si želela,
da blizu doma bi živela.
Pred časom stanovanje si prodala,
denar med nas si ves razdala.
Kar se ti po svetu je godilo,
marsikaj v pozabo je utonilo,
a še dobro veš, da v Gorico mleko si nosila,
kako po vodo v klanec si hodila,
da si v Vipavi plavat' se učila,
da vedno bosa si hodila,
komu vse balo si sešila ...
tega nikdar nisi pozabila.
Na sosede „Uaučkive“ iz tistih let
spominja te otroški svet.
Sprašuješ: „A od njih še kdo živi?“
Ne moreš razumeti, da jih več ni!
Danes pravijo ti „Lešandrinka“,
med redkimi, ki še žive,
ti prava si Slovenka,
Primorsko – nekoč zatirano dekle.
Otroci „tvoji“ so Šampanjec ti poslali,
da bi stoletnico čim lepše praznovali.
Ljuba teta, hvala ti za vse,
kar storila si in delaš še!
Zdaj kozarčke si nalijmo
in ga na tvoje zdravje pijmo!
Pesem je Suzana Černe napisala svoji teti Matildi. Pesem so Matildi prebrali ob njenem 100. rojstnem dnevu, ko so se ob njej zbrali nečaki, pranečaki in pra-pranečaki.
<nazaj