Seznam Pesmi
Aljoša Stražiščar
Egiptovski dojilji
Kruta usoda te je doletela,
primorsko dekle, žena mati,
da kruha do sitega bi imela,
v širni svet si se morala podati.
Doma si sineka pustila,
da tujega bi tam dojila.
Kako huda bila je tvoja bolečina,
ko razdvojila vaju je daljina.
V Egiptu daleč prek morja,
kjer živeli so evropski bogataši,
ki zaupali so ženi naši,
si svoje mleko njim prodajala.
Zaman iskal je prsi tvoje,
da bi se nanje prisesal,
tuje sta si delila v dvoje,
pri teti je tvoj sinek spal.
Ti negovala tuje si otroke,
za nakup njivice, za malo moke;
Tam skbela si za hišo, ne, za grad,
da mož lahko je kupil vinograd.
Čedalje bolj, te izčrpavala tujina,
v tvojem srcu se večala praznina;
Ljubezen do otrok lastnih, do moža,
je nehote, počasi, tiho ugašala.
Koliko si Ti mati izgubila,
ko nisi videla rastočega svojega sina,
ki kuštrav, strgan in bosonog,
tekal po vasi je naokrog.
Prikrajšana bila si za besedo Mama,
za občutek nežnosti med vama,
za njegov otroški smeh,
za jok, trmo ali plezanje po tleh.
Nista z možem se fizično ljubila,
ne čutila zakonski objem, čustva zatajila;
Le preko pisem mu sledila,
Vem, želela bi imeti krila.
<nazaj