Seznam Pesmi
Zorka Podveršič
Aleksandrinka 1
Mladost se tiho je prikradla,
bila je ljubezen na prvi pogled,
sosedov Lojzek me je zasnubil,
še razumela nisem šepetajočih besed.
Ukradeni trenutki nežnosti,
ki vajena jih nisem bila,
so kmalu v skrb se spremenili,
da solze sem grenke kmalu točila.
Poroka, otrok in taščina veščina,
ki močno podrejenega imela je sina.
Skoraj ukaz je padel, skrbeti za zemljo,
da pobral je ne bi kdo.
Že sem na obali čakala vapor,
ki me peljal je v neznano,
me mleko je v prsih tiščalo,
ob misli na moje dete malo.
Po skoraj večnosti, ki se mi je zdela,
sem po morju na kopno prispela,
kmalu dojilja tujemu otroku postala,
ko me je prijel za prsi, pa pesti tiščala.
Solze so tekle, ko sem tujega otroka dojila,
a doma detece moje majčkeno pustila,
z mislijo večno grenko kot pelin,
če moj otrok še živ je, lačen ali žejen.
Ko prve denarce sem zaslužila,
sem jih pošti izročila,
domov sem možu jih poslala,
da njiva naša vdružini bi ostala.
Noči brez spanja, neusahljivih solza,
zakaj, oh zakaj sem dol prišla,
kje je moje dete ali joče ?
zakaj ga namesto mene ziba oče ?
Le bodi tam mi tašča je pisala,
še pošiljaj dnarja kot si ga poslala,
tudi streha je potrebna popravila,
soseda je že drugega povila.
Je leto naokrog, kako sem ga težko čakala,
srečanja z lastnim otrokom sem se bala,
me bo spoznal? Bo šel v moj objem?
A odgovor moj ostal je nem.
<nazaj