Seznam Pesmi
Stanislav Šemole
Resnične zgodbe moje mame
S težkim se srcem spominjam na dni,
ko brez mame ostali smo neke noči.
Zaman sem iskal njeno podobo,
le žalost objela prazno je sobo.
Čeprav je ločitev vse prizadela,
za dobro družine je vse potrpela.
Ko nas je mama še zadnjič objela,
po licu je solza debela drsela.
Otroke je možu v varstvo pustila,
v daljni Egipt se je napotila,
da bi domačo hišo rešila,
čeprav jo je žalost močno ranila.
Ladja po morju tiho drsi,
na krovu pa mami srce krvavi.
Še zadnji pogled na domači je kraj,
v neznano deželo prispela je zdaj.
Kako naj opišem kalvarijo teh dni,
strah mi jemlje še zadnje moči.
V duši goreče Boga sem prosila,
da bi pravo službo dobila.
Tam sem otroka v varstvo sprejela,
noč in dan zanj sem skrbela,
po domače sem včasih tiho zapela,
ker govorice njihove še nisem dojela.
Ko ura polnoč je odbila,
za domače sem tiho molitev molila.
V sanjah sem pod domači krov se vrnila,
kjer svojo ljubezen sem otrokom delila.
Da grunt je pri hiši še vedno ostal,
je njena zasluga, vsakdo je priznal.
Hiša ostala naš topel je dom,
tega pozabil nikdar ne bom.
Prvačina, 22. 11. 2oo7
<nazaj