Seznam Pesmi
Suzana Černe
Moja mama Lešandrinka!
Terjali so od očeta,
da postal fašist bi – sreča sveta –
raje službo je izgubil.
med prvimi je tigrovc bil.
Se revščina v dom je naselila,
domačija na kant se je selila,
mama se je v Aleksandrijo napotila,
da bi dom lakote rešila.
Dete svoje je pustila,
da bi tam pri Faruku tujega dojila,
da bi čim več zaslužila,
da bi mižerijo oblažila.
Še zadnjič dete svoje je podojila,
še zadnjič z mlekom svojim nahranila,
na svoje stisnila srce,
s poljubom sladkim govore:
»O bog z višave jasne,
naj ljubezen v srcu mi ne ugasne,
tebi dete in moža izročim,
trpljenje svoje podarim.«
Ko ladja je od kraja odtegnila,
še hujša žalost je v srce stopila:
»Zdaj zbuja dete se moje,
prvič brez mamice svoje.«
»Ko vsaj ladja bi utonila,«
v obupu mati je prosila,
a vapor se z valovi je boril,
da bi potnikom življenje podaril.
Tam je delala, denar pošilja – trpela,
si lepe obleke, klobuke nadela,
jezikov pet se naučila,
z mošnjičkom polnim se vrnila.
V Egiptu so jo zadrževali,
pred odhodom podkupovali,
a srce domov si je želelo,
tja kjer v mislih vedno je živelo.
Doma je namesto klobukov žbrinčke nosila,
namesto parfuma v štalco hodila,
čez leto je zibala in pestovala,
meni življenje je dala.
Kmalu vojna je pričela,
z besnečim bojem upe vzela,
želje spolniti goreče,
usoda nikakor neče.
Srce utopljeno v radost,
želi svetu mir, sladkost,
ljubezni sreče raj –
zavladaj resnice sonce nam zdaj.
<nazaj