Seznam Razstav
Raziskava - Aleksandrinke, ki so za vedno ostale v Egiptu
Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Prvačina je pripravilo predstavitev izsledkov raziskave o pokopanih Slovencih v Egiptu 26. februarja 2014 v sejni dvorani mestne občine v Novi Gorici. Raziskava in tudi na to temo izdelan prospekt nosita naslov »Aleksandrinke, ki so za vedno ostale v Egiptu«. Raziskavo so predstavile članice društva: Tina Mihelj, Dejana Baša in Neva Leban.
Prospekt - Aleksandrinke, ki so za vedno ostale v Egiptu.pdf
Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Prvačina je leta 2007 organiziralo potovanje skoraj sto Slovencev na slovesnost ob postavitvi spominske plošče v Egiptu. Sledil je obisk dveh tamkajšnjih latinskih pokopališč, kairskega in aleksandrijskega, na katerih so pokopane aleksandrinke. Za slovenskega obiskovalca je sprehod skozi pokopališče, kjer je še marsikje ohranjena slovenska beseda, edinstveno doživetje. Na severu Afrike, daleč od doma, so v egiptovski prsti, pokopani številni Slovenci. Omejiti se na ženske, aleksandrinke, postane po sprehodu skozi pokopališči skoraj nemogoče, saj je nekaj imen tudi moških.
Želja po ohranitvi grobov kot pričah pretekle zgodovine in slovenske prisotnosti v Egiptu se je zbudila. Pretilo jim je odstranjevanje, zaradi potreb predvsem koptskih pokojnikov. Začela se je akcija za ohranitev grobov s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestne občine Nova Gorica in Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. Kmalu je sledila nova pobuda – postavitev obeležja v spomin na vse v Egiptu pokopane Slovence, uresničena že leta 2010.
Obenem s postavitvijo plošče na pročelje kapelice na latinskem pokopališču v Kairu so tri članice društva opravile fotodokumentacijo grobov tako na aleksandrijskem kot tudi na kairskem pokopališču. Poleg tega so izvedle tudi popis, fotodokumentacijo, knjig pokopov, ki jih hranita obe pokopališči. Vse dosegljive knjige s kairskega pokopališča so bile v celoti popisane, z aleksandrijskega, zaradi velikega obsega arhivskega gradiva, pa deloma.
Popisovali smo tako ženska kot tudi moška imena, ponekod tudi imena otrok. Za 'Slovence' smo označili vse tiste, kjer je nagrobnik napisan v slovenščini ali pa je prisoten slovenski priimek. Ker nam sorodstvene vezi oz. izvor osebe zgolj iz nagrobnika povečini niso znani, smo v letih 2010 in 2011 pregledali in popisali še knjige pokopov na obeh pokopališčih in mrliške matične knjige v dveh cerkvah, kamor so aleksandrinke najpogosteje zahajale, sv. Jožef v Kairu in sv. Katarina v Aleksandriji. Raziskovanje imen v mrliških knjigah, ki so v celoti v latinskem oz. italijanskem jeziku, daje v marsičem jasnejšo podobo, saj vsebujejo večje število podatkov, kot jih ponuja nagrobnik. V njih je poleg imen pogosto tudi ime staršev, dekliški priimek, kraj rojstva ali ime soproge/-a, iz katerega smo lahko sklepali, da je šlo za Slovenko/Slovenca.
Problematika, s katero smo se soočili pri popisovanju iz tamkajšnjih knjig, je zajemala še druge ovire:
• Prebrati je bilo potrebno ogromno količino gradiva in to zelo pazljivo, saj je slovenstvo mogoče bilo skrito kot sekundarni podatek (npr. ime matere, kraj rojstva ipd.)
• Pomembno vlogo je v številnih primerih odigrala lastna presoja in znanje, predvsem gre tu za poznavanje lokalnih in slovenskih priimkov, krajev in tujih jezikov, kot sta latinščina in italijanščina
• Če je Slovenka prevzela možev, 'tuj' priimek, bo našim očem ostala zakrita, v primeru, da ni dopisan njen kraj rojstva, dekliški priimek, narodnost ali ime enega od staršev.
• Sam slovenski priimek nas lahko zavede, saj je pokopana ženska mogoče tudi žena Slovenca.
• Otroci Slovencev, rojeni v Egiptu. Pokopani so tudi otroci slovenskih staršev in potomci Slovencev, ki od Slovenstva ohranjajo mogoče le še priimek, ne čutijo pa narodne pripadnosti.
• Težavo sem imela tudi pri določanju slovenskega priimka, saj je priimek mnogokrat soroden tujemu priimku.
• Prav tako je velika težava potujčenje priimkov in tudi krajevnih imen.
• Pogosto je bil priimek fonetično zapisan.
• V veliki meri je bilo naše delo bilo odvisno tudi od pisarja in njegovega rokopisa.
Kljub temu, da smo uspeli zbrati popis na 4 lokacijah: dve pokopališči in dve cerkvi, ne moremo reči, da smo zbrali vse Slovence, pokopane v Egiptu, saj so še druga pokopališča drugod po Egiptu, pa tudi pokopališča drugih veroizpovedi: grško, židovsko, muslimansko, odvisno tudi od zakonca Slovenke. Vendar upamo si trditi, da je le-teh v manjšem številu in je glavnina na teh 4 lokacijah.
Okvirni rezultat popisanih slovenskih imen:
Za lažje razumevanje pojava smo popisana slovenska imena prešteli in dobili okvirni rezultat. Upoštevati moramo, da so imena tudi večkrat prešteta ena in ista, saj se nahajajo v različnih virih. Popisana slovenska imena pokojnikov:
•iz grobov na kairskem pokopališču (v celoti): skupaj 77 imen, od tega 58 ženskih
•iz grobov na aleksandrijskem pokopališču (v celoti): skupaj 200 imen, od tega 148 ženskih
•iz knjig na kairskem pokopališču (v celoti): skupaj 40 imen (polovica ženskih, 37,5 % moških, ostalo otroci).
•iz matičnih knjig v cerkvi sv. Jožefa (v celoti): skupaj 470 imen (skoraj 77 % ženskih, skoraj 15 % moških, ostalo otroci).
•iz knjig na aleksandrijskem pokopališču (v celoti): skupaj 677 (76 % žensk, 21,5 % moških, ostalo otroci).
•Iz matičnih knjig v cerkvi sv. Katarine (delni popis): 189 pokojnih, od tega 63 % žensk.
Delno smo popisali tudi poroke v cerkvi sv. Jožefa v Kairu:
•Skupaj je bilo popisanih 99 porok, od tega kar 23 porok, kjer sta oba Slovenca ali pa je pri obeh zakoncih vsaj eden od staršev Slovenec. V 62-ih primerih se je Slovenka poročila s tujcem, v 14-ih pa Slovenec s tujko.
Uporabnost dobljenega gradiva:
•ohranjanje grobov;
•uporabljen je lahko kot vir za druge raziskave;
•zbrano je ogromno gradiva, ki se hrani v matični državi;
•poleg pokojnikov so zbrana še imena njihovih sorodnikov, zakoncev, poročnih prič, slovenskih duhovnikov, domači kraji, ipd.
•posamezniki lahko poiščejo grobove in podatke svojih sorodnikov, kar je društvo že večkrat izvedlo;
•podatki iz mrliških knjig in grobov nam dajo dragocene informacije o slovenski migraciji v Egipt v prvi polovici 20. stoletja in tudi oceno o pokopanih Slovencih v Egiptu.
Popisovanje v Egiptu se je izvajalo v letih 2007, 2010 in 2011:
•Popis grobov 2007 s fotodokumentacijo je opravila Dejana Baša.
•Popis grobov 2010 s fotodokumentacijo sta opravili Dejana Baša in Tina Mihelj. Sodelovala je tudi članica društva in etnologinja Daše Koprivec.
•Popis knjig na kairskem pokopališču 2010 s fotodokumentacijo sta opravili Dejana Baša in Tina Mihelj. Sodelovala je tudi Daša Koprivec. Na aleksandrijskem pa Tina Mihelj s pomočjo domačinke in potomke aleksandrinke Magde Ibrahim.
•Dokončen popis knjig na aleksandrijskem pokopališču, popis matičnih knjig v cerkvi sv. Jožefa v Kairu in v cerkvi sv. Katarine v Aleksandriji so leta 2011 s fotodokumentacijo opravile Dejana Baša, Tina Mihelj in Neva Leban.
Doma je opravila transkripcijo vseh imen iz nagrobnikov in mrliških knjig ter pripravila izsledke raziskave Tina Mihelj.
Vsega ne bomo nikoli vedeli, nekaj bo vedno ostalo skritega. Vendar še naprej nas bo gnala želja po novih spoznanjih. Tudi na tak način si v društvu prizadevamo, da bi pojav aleksandrinstva čim bolj spoznali in ga nato predstavili širši javnosti. Čeprav so nekatere aleksandrinke in drugi Slovenci ostali v tuji deželi, smo jih danes, s to raziskavo, pripeljali nazaj v domovino. In tukaj ne bodo pozabljeni.
<nazaj