Seznam Pesmi

Milojka Bitežnik

Usoda

V Egipt nevesta je odšla
pustila nam otroka dva.
Pogum jaz zbiram in bodrim
zdaj sina in otroka z njim.
Nadomeščam jima mamico,
skrbim za svojo hčerkico.
Zagledala je luč sveta,
ko v zrelih letih sem bila.
Zdaj čuvam lepotici dve,
ki so kot sestre dvojčice
in tretje malo sončece
na mojih prsih greje se.
V naročju sladko mi zaspi,
»O, ljubi Bog daj mi moči!«
Goreča prošnja mi privre
iz duše moje žalostne.

Po sedmih letih v pismu pa
novica je napisana,
na obisk nevesta bo prišla.
Neznanka mati je bila,
začudena otroka sta
strmela v lepo to gospo
in snidenje je zadnje bilo.

A kot bi ne bilo dovolj
prišla je nova huda bol.
»Sinovi trije kam ste šli?«
Pustili strah ste velik mi,
pustili skrb in upanje,
da morda kdaj se vrnete.
Kako vam je bilo hudo,
da mladi vzeli ste slovo.
Tujina kruta mačeha
ne daje kruha od srca,
in kje spočijete telo
po dnevu dolgem in nočjo,
ki morda neprespana je,
ob misli joče mi srce.

Se roka trese, ko odprem
iz pisma belega izvem,
v Argentini moji fantje so.

Težko se tam preživljajo,
zahvaljen Bog, da živi so.
So pisma še prihajala
novosti mi naznanjala
in vedno manj sem upala,
da jih bom kdaj še videla.
Mi slike neme govore
družine imajo vsi trije
in vedno jim na bolje gre.
Ustvarili so novi dom
zato več čakala ne bom.

Usoda pač hotela je
vsi štirje v tuji zemlji spe.


<nazaj