Novice

02.01.1916

Pismo in predlog Ivana Martelanca



Gospod Ivan Martelanc je po e pošti poslal pismo z naslednjo vsebino in pobudo (naj zgolj spomnim, g. Martelanc je bil leta 2004 pobudnik za postavitev obeležja aleksandrinkam v Aleksandriji in se je povezal s kiparjem Lenassijem, na njegovo pobudo je tudi nastalo društvo aleksandrink leta 2005 v Prvačini):



Gospa Darinka Kozinc, predsednica
Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink
Prvačina

Spoštovana gospa Kozinc,

k pisanju me je spodbudil odličen, podatkovno bogat prispevek Katje Željan, nedavno objavljen v Delu. Veselijo me doseženi uspehi vašega društva; ne dvomim, da vam bo uspelo udejanjiti vaše hvalevredne načrte.

Ob omenjenem prispevku želim kratko obuditi spomin svojo iniciativo za postavitev spominskega obeležja aleksandrinkam, v Aleksandriji. Slednje sem marca 2003 predlagal direktorju Goriškega muzeja. Moj nadaljnji predlog je bil, da prevzame strokovno vodenje tega projekta muzej, sam pa bi se angažiral za njegovo izvedbo.
V ta namen sem se junija 2003 dogovoril z akad. kiparjem Janezom Lenassijem, takrat vodilnim avtorjem stvaritev v kamnu pri nas, da izdela obeležje. Odločil se je za relief iz kraškega kamna z besedilom. (Prispevala sta ga pisatelj Marjan Tomšič ter raziskovalka Dorica Makuc; le ta je izbrala pretresljiv citat iz pisnega pričevanja šolske sestre v Aleksandriji). Za tem sem kontaktiral g. Gilberta Civardija iz Trsta, sina aleksandrinke ter očeta Italijana (mati ga je naučila temeljev slovenščine, na kar se je izpopolnjeval še sam).Ta podjetnik z dolgoletnimi kontakti v Egiptu je januarja l. 2004 obiskal Zavod šolskih sester Sv. Frančiška v Aleksandriji, ga seznanil z našo namero za postavitev reliefa na zgradbi zavoda, za kar je takoj pridobil njihovo soglasje.
Izpostaviti želim pomemben osebni prispevek mag. Inge Brezigar, kustosinje etnologinje Goriškega muzeja v vseh fazah nastajanja projekta. Toliko bolj, ker le ta s strani pristojnih organov ter ustanov, tudi gospodarskih dejavnikov na Goriškem ni bil deležen dejavne podpore. Financiranje reliefa je bilo zagotovljeno šele z ustanovitvijo vašega društva.

Relief, težak okoli 400 kg, dimenzij 170x120 cm, je bil slovesno odkrit ob Prešernovem dnevu l. 2007. Vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga je takrat vodil g. Zorko Pelikan, je omogočil udeležbo sinu kiparja Janeza Lenassija, da zagotovi strokovno montažo reliefa. Po oceni poznavalca takratnih razmer »bi relief, brez njegove pomoči, obležal v kakšnem pristaniškem skladišču«.
S tem končujem. Želim vam nadaljnjih uspehov pri negovanju dragocene dediščine tega izjemnega fenomena našega zdomstva.

Lepo pozdravljeni,
Ivan Martelanc, svetovalec SAZU

V obveščenost:
-ga. Jana Mlakar, Direktorat za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturo
-ga. Janja Klasinc, Sektor za javno diplomacijo, Ministrstvo za zunanje zadeve


< nazaj